Jagode – najslajši sadež z domačega vrta

Jagode sodijo med jagodičevje. Sadeži različnih sort jagod se razlikujejo po obliki in barvi. Široka paleta sega od divje gozdne jagode z majhnimi plodovi, do velike gojene jagode. Barva sadeža je lahko svetlo rdeča ali temno rdeča, izredna aroma pa je skupna vsem sortam jagod. Jagode se odlično skladajo z mlečnimi izdelki, kot so jogurt, smetana in sladoled.

Jagode so bogate z vitaminom C, vsebujejo veliko kalija in mangana, ki je pomemben za rast, presnovo in živčevje. Zamrznjene jagode izgubijo del arome, ker ob zamrzovanju popokajo celične stene. Jagode vsebujejo veliko mineralov (železo, natrij, kalcij, kalij, fosfor), različne sadne kisline, provitamin A ter vitamine B1, B2 in C.

Jagode veljajo za staro preizkušeno domače zdravilo proti slabokrvnosti in bledici. Nekateri ljudje so alergični na jagode in dobijo koprivnici podobne mehurjaste izpuščaje, ki pa kmalu izginejo.

Kako sadimo jagode?

Jagode lahko posadite v zemljo (tla), v lonec ali korito. Ne pozabite na občasno zalivanje. Okoli rastlin naredite kupe zemlje, 35-40 cm visoke in pokrijte s folijo. Razdalja med vrstami je 80 cm. Z nožem izrežite v folijo križaste odprtine in jagode posadite skozi odprtine. Rastline posadite 30 cm narazen. Takoj zalijte. Pozimi zemlja ne sme biti niti izsušena, niti namočena.